Delež gospodinjstev, ki se ogreva z električno energijo, se povečuje (analiza)

/in /by

Drva so na območju Slovenije glavni vir energije za ogrevanje, v Ljubljani se za ogrevanje večinoma uporablja daljinska toplota, v Mariboru pa električna energija. V preteklih sedmih letih se je povečala uporaba električne energije in energije okolja, zmanjšala pa se je uporaba drv in kurilnega olja kot glavnega energenta za ogrevanje gospodinjstev. 

Glavni in dodatni viri energije za ogrevanje na področju Slovenije

Glavni vir energije za ogrevanje, ki ga uporablja četrtina anketiranih gospodinjstev (25 %) na področju Slovenije, še vedno ostajajo drva. Pri tem gospodinjstva v povprečju polovico drv kupijo in polovico pridobijo doma.

Drugi energent po pogostosti uporabe je električna energija in ga uporablja slaba petina (16 %) vprašanih. Sledijo daljinska toplota (13 %), kurilno olje (11 %) in zemeljski plin (11 %). Slaba desetina gospodinjstev uporablja energijo okolja iz zraka, vode ali zemlje (9 %) in dobra dvajsetina lesne pelete (7 %). Lesni briketi (1 %), lesni sekanci (0 %), sončna energija (0 %) in premog (0 %) niso značilen glavni vir za ogrevanje.

Za slabo polovico (47 %) anketiranih gospodinjstev je glavni vir hkrati tudi edini vir energije za ogrevanje. Slaba petina (16 %) dodatno uporablja še drva in dobra desetina (14 %) električno energijo. Kot dodatni energenti sledijo kurilno olje (7 %), sončna energija (4 %), lesni peleti (4 %), lesni briketi (4 %) in zemeljski plin (3 %).

Na področju Slovenije največji delež vprašanih gospodinjstev uporablja drva kot glavni vir energije za ogrevanje. Sledijo električna energija, daljinska toplota, zemeljski plin, kurilno olje in energija okolja. Drva in električna energija so tudi značilen dodatni vir energije za ogrevanje. 

Glavni viri energije za ogrevanje po tipu stavbe

Raziskava REUS 2022 kaže, da dobra tretjina (35 %) anketiranih gospodinjstev v enodružinskih stavb uporablja drva kot glavni vir energije za ogrevanje. Slaba petina gospodinjstev uporablja kurilno olje (15 %) oziroma električno energijo (15 %). Energija okolja je glavni energent za dobro desetino (11 %) gospodinjstev. Zemeljski plin in daljinska toplota nista značilna glavna energenta v enodružinskih stavbah.

V večstanovanjskih stavbah velja drugačen vrstni red. Slaba tretjina (32 %) vprašanih gospodinjstev je navedla daljinsko toploto kot glavni vir energije za ogrevanje. Sledijo zemeljski plin (18 %), električna energija (17 %) in drva (9 %). Kurilno olje in energija okolja nista značilna energenta v večstanovanjskih stavbah.

Najpogostejši glavni vir za ogrevanje v večstanovanjskih stavbah je daljinska energija, v enodružinskih stavbah so to drva.

Glavni viri energije za ogrevanje po tipu naselja

Raziskava REUS 2022 kaže, da so drva kot glavni energent za ogrevanje gospodinjstva značilna v naseljih do 10.000 prebivalcev in daljinska toplota za naselja z več kot 10.000 prebivalcev.

Glavni viri energije za ogrevanje gospodinjstev, ki živijo v naseljih do 2.000 prebivalcev, so večinoma drva (37 %), sledijo električna energija (14 %), kurilno olje (13 %), energija okolja (11 %) in lesni peleti (9 %). Daljinska toplota (2 %) ni značilen energent za ogrevanje.

V naseljih z od 2.000 do 10.000 prebivalcev se drva (19 %) in električna energija (18 %) uporabljajo enako pogosto. Sledijo zemeljski plin (15 %), kurilno olje (13 %), daljinska toplota (12 %) in energija okolja (9 %).

Anketirana gospodinjstva, ki živijo v naseljih z več kot 10.000 prebivalcev, najpogosteje uporabljajo daljinsko toploto (27 %), sledijo zemeljski plin (16 %) in električna energija (15 %), drva (9 %), kurilno olje (8 %) in energija okolja (8 %).

V Ljubljani se anketirana gospodinjstva večinoma ogrevajo s daljinsko toploto (43 %), temu sledita zemeljski plin (22 %) in električna energija (13 %). V Mariboru se za ogrevanje najpogosteje uporablja električna energija (30 %), sledita daljinska toplota (26 %) in zemeljski plin (20 %). Kurilno olje uporablja desetina anketiranih v Mariboru (10 %) in nekaj manj še v Ljubljani (7 %). Drva niso značilen energent za ogrevanje v Ljubljani (4 %) in Mariboru (2 %).

Najpogosteje uporabljen energent za ogrevanje v naseljih do 10.000 prebivalcev so drva, v naseljih z več kot 10.000 prebivalcev pa daljinska toplota.

Glavni viri energije za ogrevanje po regijah

Podatki po statističnih regijah kažejo, da med regijami variira ne samo vrsta, ampak tudi število uporabljenih energentov. Zaradi izboljšanja preglednosti in statistične značilnosti smo določene regije združili.

Največji delež anketiranih gospodinjstev, ki uporabljajo drva (40 %) in kurilno olje (21 %) kot glavni vir energije za ogrevanje, je na združenem območju Jugovzhodne Slovenije in Posavske regije. Električna energija se najpogosteje uporablja na združenem območju Primorsko-notranjske, Obalno-kraške in Goriške regije (34 %), energija okolja na združenem območju Pomurske in Podravske regije (12 %), daljinska toplota (22 %) in zemeljski plin (17 %) pa v Osrednjoslovenski regiji.

Glavni viri energije za ogrevanje po območjih združenih statističnih regij, ki so jih navedli v več kot desetih odstotkih anketiranih gospodinjstev:

  • Pomurska in Podravska: drva (24 %), električna energija (16 %), energija okolja (12 %), kurilno olje in zemeljski plin (11 %);
  • Koroška, Savinjska in Zasavska: drva (23 %), daljinska toplota (18 %), kurilno olje (12 %) in zemeljski plin (12 %);
  • Posavska, Jugovzhodna Slovenija: drva (40 %) in kurilno olje (21 %);
  • Osrednjeslovenska: daljinska toplota (22 %), drva (17 %), zemeljski plin (17 %), kurilno olje (12 %) in električna energija (11 %);
  • Gorenjska: drva (19 %), energija okolja (19 %), zemeljski plin (14 %), kurilno olje (13 %) in daljinska toplota (12 %);
  • Primorsko-notranjska, Goriška in Obalno-kraška: električna energija (34 %) in drva (32 %).
Drva in kurilno olje se kot glavni vir energije za ogrevanje največ uporabljajo na združenem območju Posavske regije in Jugovzhodne Slovenije, električna energija na združenem območju  Primorsko-notranjske, Goriške in Obalno-kraške regije, daljinska toplota in zemeljski plin v Osrednjeslovenski regiji in energija okolja pa na združenem območju Pomurske in Podravske regije.

Primerjava s predhodnimi merjenji

Primerjava z merjenjem iz leta 2015 kaže, da se je statistično značilno povečala uporaba električne energije (2022: 16 %, 2019: 8 %, 2015: 4 %) in energije okolja (2022: 9 %, 2019: 8 %, 2015: 3%), zmanjšala pa se je uporaba kurilnega olja (2022: 11 %, 2019: 17 %, 2015: 19%) in drv (2022: 25 %, 2019: 27 %, 2015: 33%). Uporaba daljinske toplote (2022: 13 %, 2019: 16 %, 2015: 13%) in zemeljskega plina (2022: 11 %, 2019: 10 %, 2015: 11%) je ostala približno ista. 

V obdobju 2015–2022 se je na področju Slovenije zmanjšala uporaba kurilnega olja in drv kot glavnega vira energije za ogrevanje, povečala pa se je uporaba električne energije in energije okolja. Uporaba daljinske toplote in zemeljskega plina je ostala na približno isti ravni.

Ugotovitev

Na področju Slovenije drva ostajajo glavni vir energije za ogrevanje. Sledijo električna energija, daljinska toplota, kurilno olje in zemeljski plin. V obdobju 2015–2022 se je zmanjšala uporaba drv in kurilnega olja kot glavnega vira energije za ogrevanje gospodinjstev in povečala uporaba električne energije in energije okolja.

O Raziskavi energetske učinkovitosti Slovenije – REUS 2022Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije za gospodinjstva – REUS GOS kaže, koliko so slovenska gospodinjstva energetsko učinkovita, kako ravnajo z energijo in kje imajo potenciale za zmanjšanje porabe energije. Podatki so podlaga za pripravo okoljskih kazalnikov vedenja in ravnanja z energijo.V okvirju Raziskave REUS 2022 za gospodinjstva je sodelovalo 1.013 slovenskih gospodinjstev. Priprava vzorca s strani Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) zagotavlja statistično značilnost rezultatov. Podatki so uteženi in reprezentativni po naslednjih lastnostih: število članov gospodinjstva, tip naselja, regija in tip stavbe.Raziskava REUS GOS 2022 je deveti val raziskave REUS za gospodinjstva, ki se izvaja od leta 2009. Glavni sofinancer je podjetje Borzen, raziskavo pa sofinancira tudi Ministrstvo za okolje in prostor RS.